Close
    Zemljevid-viteska-d... Viteska dvorana 42 Viteska dvorana 40 Viteska dvorana 11 Viteska dvorana 23

    Grof Ignac Marija Attems (1652 – 1732) se je rodil v Ljubljani. Njegova starša sta bila plemiča italijanskega porekla. Oba sta umrla še preden je Ignac dopolnil 16 let. Verjetno ga je poučeval njegov polbrat Alojz, profesor na Jezuitskem kolegiju v Ljubljani, kasneje pa je študiral na graški univerzi, kjer je študij zaključil z izjemnim uspehom. Po študiju se je odpravil na kavalirsko potovanje po Evropi, kjer je spoznaval vrhunce zahodne kulture. V Ljubljani se je vrnil leta 1678 in s pomočjo vplivnih sorodnikov, izobrazbe ter podjetniške žilice je hitro dobil službo na gospodarskem področju. Leta 1680 je postal cesarsko-kraljevi komornik, leta 1683 pa svetnik notranjeavstrijske komore v Gradcu, kjer se je tudi poročil z grofico Marijo Regino Wurmbrand. Prelomen trenutek v njegovem življenju je nedvomno leto 1688, ko postane vrhovni proviantni mojster Slavonske vojne krajine. V času dunajske vojne s Turki (1683 – 1699) je s hrano in ostalimi potrebščinami zalagal avstrijske čete, kar mu je prineslo lep zaslužek (ki bi ga danes označili kot vojno dobičkarstvo). To mu je omogočilo, da si je kupil nova gospostva: Štatenberg, Pištanj in Brežice (1694). Ignac Marija Attems je umrl star enainosemdeset let v Gradcu.

    Frančišek Karel Remb (1675 – 1718) je bil slikar, rojen v Radovljici, ki se je v Brežicah mudil med letoma 1702 in 1703. Prvih slikarskih veščin ga je učil njegov oče Janez Jurij, pod mecenstvom grofa Ignaca Marije Attemsa pa je šel na izpopolnjevanje v Benetke in Rim. Vpliv tega študija lahko opazujemo tudi v Viteški dvorani. Palača Barberini v Rimu ga je navdihnila za poslikavo te dvorane v Brežicah, ki je prvo znano Rembovo delo. Kasneje je slikal na Dunaju in v Gradcu, kjer je ustvari številnime poslikave sten in stropov v samostanih in cerkvah.

    Ko se zvečeri, se zberejo Attemsovi in njihovi visoki gostje, ki se po ogledu posesti posedejo v dvorani. Ignac Marija Attems prične svoj govor z zgodovino gradu in med drugim omeni tudi, da je leta 1515 grad v celoti pogorel in da brez njega ne bi bil takšen, kot ga vidijo danes. Po končanem govoru da besedo še Rembu, ki predstavi svoje delo. Ko se govori končajo, se začne slavnostna pojedina. Še preden se večer konča, pa rešite naslednji rebus in ugotovite, kaj je sledilo pojedini! I) Nabava J) Zastava K) Zabava

    Alegorija poletja – figure žena z žitom in sadjem v ovalni podobi na vzhodni strani Viteške dvorane. Frančišek Karel Remb, začetek 18. stoletja.