Close
    Zemljevid-viteska-d... Viteska dvorana 40 Viteska dvorana 38 Viteska dvorana 9 Viteska dvorana 25

    Metamorfoze ali Preobrazbe so delo znanega rimskega pesnika Publidija Ovidija Nasa (43 pred našim štetjem – 17 našega štetja). Sestavljene so iz 246 kratkih zgodb v 15 knjigah, napisanih v heksametru. Izhajajo iz znamenitih mitičnih bajk, lokalnih pripovedk tistega časa, raznih herojskih epizod, helenističnih epilejev, pravljic, podeželskih idiličnih pripovedi, dramatičnih monologov, pustolovskih novel in himen bogovom. Avtor opisuje dogodke od začetka stvarjenja do svojega časa. Ovid je bil v času izdaje Metamorfoz izgnan iz Rima. Uradno naj bi bil razlog za to njegovo pisanje, ki ni bilo povšeči cesarju Avgustu, možnost pa je tudi, da je šlo za osebni spor. Vpliv Metamorfoz na literaturo, opero ter likovno in kiparsko umetnost, je imel svetovne razsežnosti, kar se je odražalo že od pozne antične književnosti dalje. Pri nas so se vplivi Metamorfoz začeli v večji meri odražati v 16. stoletju. Odločilen vpliv pri tem je imel Janez Vajkad Valvasor, največjo priljubljenost pa so Metamorfoze pri nas dosegle v obdobju baroka. Takrat so nastale tudi poslikave Viteške dvorane in stopnišča brežiškega gradu. S tem delom so v novoveško evropsko umetnost prišli elementi iz antične mitologije.

    Frančišek Karel Remb (1675 – 1718) je bil slikar, rojen v Radovljici, ki se je v Brežicah mudil med letoma 1702 in 1703. Prvih slikarskih veščin ga je učil njegov oče Janez Jurij, pod mecenstvom grofa Ignaca Marije Attemsa pa je šel na izpopolnjevanje v Benetke in Rim. Vpliv tega študija lahko opazujemo tudi v Viteški dvorani. Palača Barberini v Rimu ga je navdihnila za poslikavo te dvorane v Brežicah, ki je prvo znano Rembovo delo. Kasneje je slikal na Dunaju in v Gradcu, kjer je ustvari številnime poslikave sten in stropov v samostanih in cerkvah.

    Upodobitev grozdja na zahodnem banjastem oboku, del elementa zemlja. Frančišek Karel Remb, začetek 18. stoletja.

    Alegorija poletja – figure žena z žitom in sadjem v ovalni podobi na vzhodni strani Viteške dvorane. Frančišek Karel Remb, začetek 18. stoletja.

    Upodobitev grozdja na zahodnem banjastem oboku, del elementa zemlja. Frančišek Karel Remb, začetek 18. stoletja.